Dezinfekcija vkokošnjakije bistven postopek za vzrejo piščancev, ki je povezan z zdravo rastjo piščančjih jat in je eden od pomembnih načinov za nadzor okoljske sanitarije in prenosa bolezni v kokošnjakih.
Dezinfekcija piščancev v kokošnjaku ne le očisti plavajoči prah v kokošnjaku, temveč tudi učinkovito prepreči širjenje različnih bakterijskih in virusnih bolezni ter ustvari dobro življenjsko okolje za piščance.
1. Priprava pred razkuževanjem
Pred dezinfekcijo morajo rejci pravočasno očistiti stene, tla, kletke, pripomočke za hranjenje, umivalnike in druge predmete v kokošnjaku. Na teh mestih morajo biti nekatere organske snovi, kot so iztrebki, perje, odplake itd. Če se ne očistijo pravočasno, jih je treba dezinficirati, saj to močno vpliva na učinek dezinfekcije. Pred dezinfekcijo je treba dobro opraviti sanitacijo in čiščenje ter se pred dezinfekcijo pripraviti, da se doseže boljši učinek dezinfekcije.
2. Izbira razkužil
Trenutno ne moremo slepo izbirati razkužil, ki niso ciljno usmerjena. Pri izbiri razkužil se morajo kmetje potruditi, da izberejo sredstva z visokim faktorjem zaščite okolja, nizko toksičnostjo, nekorozivnostjo in varnostjo uporabe. Hkrati morajo kmetje upoštevati tudi dejavnike, kot so starost jate, fizično stanje in letni čas, ter jih izbrati načrtno.
3. Delež dezinfekcijskih zdravil
Pri mešanju razkužilnih zdravil je treba paziti na mešanje v skladu z navodili za uporabo. Kmetje ne morejo poljubno spreminjati konsistence zdravil. Hkrati bodite pozorni na temperaturo pripravljene vode. Mlade kokoši naj uporabljajo toplo vodo. Na splošno kokoši poleti uporabljajo hladno vodo, pozimi pa toplo. Temperatura tople vode se običajno nadzoruje med 30 in 44 °C.
Prav tako je treba opozoriti, da se bo pripravljeno zdravilo porabilo v kratkem času in ga ne smete shranjevati dlje časa, da ne bi vplivalo na učinkovitost zdravila.
4. Specifična metoda dezinfekcije
Pri izbiri sterilizatorja za sterilizacijo piščancev je treba upoštevati tudi splošno izbiro ročnega razpršilnika nahrbtnega tipa, premer šobe pa je 80-120 μm. Ne izberite prevelikega kalibra, saj so delci megle preveliki in se v zraku zadržujejo prekratko, in če padejo neposredno na mesto, ne bodo mogli razkužiti zraka, kar bo povzročilo tudi prekomerno vlažnost v kokošnjaku. Ne izberite premajhne odprtine, saj ljudje in piščanci zlahka vdihavajo bolezni, kot so okužbe dihal.
Ko si osebje za razkuževanje nadene zaščitno opremo, začne z razkuževanjem na enem koncu kokošnjaka, šoba pa mora biti 60–80 cm oddaljena od površine kokošjega telesa. Pri tem ne smemo pustiti nobenih mrtvih kotov in poskušamo čim bolj razkužiti vsako mesto. Na splošno se količina pršila izračuna na podlagi 10–15 ml na kubični meter prostora. Razkuževanje se običajno izvaja 2- do 3-krat na teden. Po razkuževanju pravočasno prezračite, da se kokošnjak posuši.
ThekokošnjakČez dan je treba prezračevati v smeri vetra in poskušati preprečiti nastanek amoniaka. Če je amonijak močan, bo povzročil številne bolezni. Pri kokošnjaku z rezervnim prostorom po pršenju razkužila zaprite vsa okna ali vrata okoli njega za približno tri ure in poskusite razkužiti v sončnem vremenu. Po razkuževanju prezračite več kot tri ure oziroma ko kokošnjake skoraj ni več vonja po amoniaku, piščance preženite v kokošnjak.
Čas objave: 5. maj 2023
